Novi kurikulum za vrtce (2025) je nacionalni dokument, ki ga uporabljamo kot strokovno izhodišče za kakovostni vzgojno–izobraževalni proces. V Kurikulumu za vrtce so zapisani temeljni CILJI katerim sledimo. Iz ciljev so izpeljana načela, ki zaobjemajo temeljna védenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju. Zapisani temeljni cilji v povezavi z zapisanimi načeli v Kurikulumu za vrtce so osnova in vodilo za izvajanje vzgojno–izobraževalnega procesa v vrtcu. Osnovni pristop k otrokovi vzgoji, učenju in poučevanju v vrtcu je v najpogosteje uporabljeni metodi dela, to je v igri.
Igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja, zlasti v predšolskem obdobju. Omogoča:
● razvoj gibalnih zmožnosti,
● spoznavni razvoj: razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora, spoznavanje in raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in ustvarjalnosti, socialno kognicijo,
● čustveni razvoj: sproščanje in izživljanje čustev (npr. doživljanje zadovoljstva, premagovanje strahu), premagovanje težav in konfliktov, uresničevanje želja …,
● socialni in moralni razvoj: razvoj socialne kompetentnosti (sodelovanje, razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole (npr. impulzivnosti, agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in norm;
● osebnostni razvoj: razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje samopodobe) in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet odraslih).
KURIKULARNA PRENOVA bo trajala dve leti
V vsakdanje življenje v vrtcu bomo vnašali posodobljena kurikularna načela in prečne zmožnosti in spretnosti. Skrbeli bomo za to, da se bodo otroci čim več igrali, odrasli pa se bomo vključevali v njihovo igro, izhajali iz otrok in igro nadgrajevali na višji nivo.
POLEG PODROČIJ BOMO VKLJUČEVALI V DEJAVNOSTI ŠE PREČNE ZMOŽNOSTI IN SPRETNOSTI:
· - skrb za zdravje in dobro počutje
- skrb za osebno zdravje,
- dobro počutje,
- varnost,
- zdravo prehranjevanje in gibanje, preprečevanje bolezni.
· - socialne zmožnosti in spretnosti
z zmožnosti vzpostavljanja in vzdrževanja podpornih medosebnih odnosov (učenje jasnega sporazumevanja, poslušanja, sodelovanja, reševanja medsebojnih problemov, pogajanja, empatije oz. prepoznavanja čustvenih stanj drugih oseb in iskanjem ustrezne pomoči, ko jo le-ti potrebujejo).
· - čustveno doživljanje in izražanje
- samouravnavanje čustev,
- socialno sprejemljivo izražanja čustev,
- zmožnost prepoznavanja in razumevanja čustev drugih.
· - sporazumevalna zmožnost
Jezikovna zmožnost (učenje besedišča, usvajanje izgovorjave in slovnice jezika, glasovno
zavedanje).
Socio-lingvistična zmožnost (prilagajanje jezikovnih sredstev glede na okoliščine,
npr. vljudnost, knjižni in neknjižni jezik; kdo, komu, s kakšnim namenom sporoča).
Pragmatična zmožnost (pravila menjavanja vlog pri pogovarjanju, tvorjenje smiselnih in povezanih besedil ter opisovanje, pripovedovanje, razlaganje, utemeljevanje).
Sporazumevalna zmožnost (uporaba jezika in sporazumevanje v življenjskih situacijah ; govorjenje, poslušanje, »branje« in »pisanje«, tj.– primerno njegovi razvojni stopnji).
Zelo pomemben je govorni model vzgojitelja, drugih odraslih in vrstnikov in simbolno bogato okolje.
· - meta spoznavne zmožnosti
So meta mišljenje, metajezik, meta spomin in meta učenje.
Meta mišljenje ali razumevanje lastnega mišljenja – otroci reflektirajo proces mišljenja,
načrtujejo korake pri reševanju miselnih problemov, jih ocenjujejo, vrednotijo ter dopolnjujejo in popravljajo. Pri tem uporabljajo tudi metajezik oz. jezik uma, ki jim omogoča razumeti, da ima jezik dve glavni funkciji: sporazumevalno in miselno.
Meta učenje ali učenje o učenju, otroci se učijo prepoznavati priložnosti za učenje, izbirati ustrezne miselne in spominske strategije in se spoprijemati z morebitnimi ovirami pri učenju.
Spominske strategije npr. ponavljanje, grupiranje, uporabljamo z namenom, da si določene stvari lažje zapomnijo in se s tem tudi bolje učijo.
· - domišljija in ustvarjalno izražanje
Je sposobnost otrok, da oblikujejo mentalne predstave in koncepte o stvareh, osebah, dogodkih, ki niso resnični in ki jih še niso videli, torej gre za mišljenje in ustvarjanje zunaj okvira. V domišljijskem svetu oblikujejo svoje junake in junakinje, odnose med njimi, zgodbe, ki se končajo po njihovi želji, izmišljene predmete in okolja ipd. Bogata domišljija jim omogoča ustvarjalno izražanje na različnih področjih, kot so gibanje, risanje, oblikovanje materialov, pripovedovanje zgodb, pisanje knjig, oblikovanje scenarijev za igre, filme.
· - moralno razumevanje in presojanje
Moralno razumevanje in presojanje je proces, v katerem otroci postopoma usvajajo in ponotranjijo socialno sprejemljivo vedenje in v skladu z njim ocenjujejo primernost ali neprimernost ravnanja ljudi v socialnih situacijah. Otroci se moralnih pravil učijo v socialnem okolju, kjer neposredno pridobivajo izkušnje o tem, kaj je prav in kaj ne.
· - medijska pismenost
Medijska pismenost v vrtcu pomeni, da otroci spoznavajo različne nosilce (vire) informacij, kot so radio, televizija, tisk, internet, in se ob podpori in vključenosti odraslih učijo razumeti njihova sporočila. V vsakdanjem okolju in na podlagi konkretnih izkušenj se učijo razlikovati med resničnimi in domišljijskimi vsebinami ter med resničnimi in lažnimi informacijami.
