TEMELJNA IZHODIŠČNA DELA V VRTCU
Novi kurikulum za vrtce
Kurikulum za vrtce (2025) je bil sprejet 20. 2. 2025 in ga uradno izvajamo v našem vrtcu.
Novi kurikulum za vrtce (2025, ) je nacionalni dokument, ki ga uporabljamo kot strokovno izhodišče za kakovostni vzgojno–izobraževalni proces. V Kurikulumu za vrtce so zapisani temeljni CILJI katerim sledimo:
razvijanje sposobnosti razumevanja sebe in drugih,
● razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanja v skupinah,
● razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,
● negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja, spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,
● spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,
● posredovanje znanj iz različnih področij znanosti in vsakodnevnega življenja,
● spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja,
● razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.
Izhodišča kurikularne prenove v vrtcih so razvidna iz zastavljenih ciljev:
1. Vsem otrokom zagotavljati okolje za dobro počutje, čustveno varno navezanost ter ustrezne pogoje in spodbude za celovit razvoj, pridobivanje novih izkušenj, spretnosti in znanja.
2. Otrokom omogočati pogoste in kakovostne medsebojne socialne odnose, delovanje v skupini in družbi ter spodbujati razvoj samozavedanja in empatije, socialnega razumevanja, spretnosti sporazumevanja in pogovarjanja ter sodelovanja.
3. Pri otrocih spodbujati oblikovanje temeljnih družbenih norm in vrednot, kot so človekove pravice in dolžnosti, enakost, svoboda, strpnost, odgovornost do sebe, drugih živih bitij in okolja, spoštovanje dogovorjenih pravil.
4. Otrokom zagotavljati pogoje za ozaveščanje o individualnih in skupinskih razlikah in njihovo izražanje ne glede na spol, socialno, ekonomsko in kulturno ozadje, svetovni nazor, narodno in jezikovno pripadnost, posebnosti v razvoju.
5. Omogočati razvojno inovativno, fleksibilno in uravnoteženo izvedbo dejavnosti kurikuluma za vrtce v različnih programih za predšolske otroke.
6. Vzgojiteljicam omogočati uporabo različnih metod, pristopov in vsebin za spodbujanje razvoja in učenja otrok, upoštevajoč razvojne značilnosti in potrebe različno starih otrok, spoznanja vzgojno-izobraževalnih ter drugih znanstvenih ved, s posebnim poudarkom na otroški igri.
7. Vzgojiteljicam omogočati avtonomno in strokovno odgovorno delo v vrtcu, ki naj temelji na samoevalvaciji.
8. Razumeti čas in prostor kot dva ključna elementa kurikuluma, ki otroku omogočata varnost, izbiro, individualno izražanje in tudi možnost umika.
9. Vzpostavljati kakovostno, sistematično in sprotno informiranje staršev v vrtec vključenih otrok, sodelovanje s starši pri načrtovanju in izvajanju posameznih dejavnosti v vrtcu, v korist otrok in upoštevajoč strokovno avtonomijo vrtca.
Iz ciljev so izpeljana načela, ki zaobjemajo temeljna védenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju. Zapisani temeljni cilji v povezavi z zapisanimi načeli v Kurikulumu za vrtce so osnova in vodilo za izvajanje vzgojno–izobraževalnega procesa v vrtcu. Osnovni pristop k otrokovi vzgoji, učenju in poučevanju v vrtcu je v najpogosteje uporabljeni metodi dela, to je v igri.
Igra je spontana, ustvarjalna aktivnost, ki jo zasledimo v različnih obdobjih človekovega življenja in ne le v otroštvu, pri čemer je v predšolskem obdobju igra prevladujoča dejavnost. Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, je notranje motivirana, svobodna, odprta ter za otroka prijetna. V igri se kaže tudi otrokova potreba, da bi na poseben način vplival na okolje in ga tudi spreminjal. V igri se otrok nauči biti neodvisen od svojega okolja, hkrati pa ga igra spodbudi, da je aktiven. Igra ni le osnovna dejavnost, ampak tudi potreba vsakega otroka in pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija. Po eni strani so torej izbira in način otrokovega igranja odvisni od njegove trenutne razvojne stopnje (gibalnih in spoznavnih sposobnosti, čustvene in socialne zrelosti), po drugi strani pa igra vpliva na to, da otrok v razvoju napreduje.
Igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja, zlasti v predšolskem obdobju. Omogoča:
● razvoj gibalnih zmožnosti,
● spoznavni razvoj: razvoj občutenja in zaznavanja, razvoj govora, spoznavanje in raziskovanje okolja, reševanje problemov, razvoj domišljije in ustvarjalnosti, socialno kognicijo,
● čustveni razvoj: sproščanje in izživljanje čustev (npr. doživljanje zadovoljstva, premagovanje strahu), premagovanje težav in konfliktov, uresničevanje želja …,
● socialni in moralni razvoj: razvoj socialne kompetentnosti (sodelovanje, razumevanje in upoštevanje drugih), razvoj samokontrole (npr. impulzivnosti, agresivnosti), osvajanje družbenih pravil in norm;
● osebnostni razvoj: razvoj avtonomnosti, spoznavanje sebe (oblikovanje samopodobe) in sveta (spoznavanje različnih vlog in vstopanje v svet odraslih).
Druge metode dela so poleg temeljne metode igre skozi aktivno učenje še: raziskovanje, opazovanje, demonstracija, pogovor, poslušanje, pripovedovanje. Oblike dela pa so: skupna, skupinska, individualna in delo v dvojicah.
KURIKULARNA PRENOVA bo trajala dve leti.
V vsakdanje življenje v vrtcu bomo vnašali posodobljena kurikularna načela in prečne zmožnosti in spretnosti. Skrbeli bomo za to, da se bodo otroci čim več igrali, odrasli pa se bomo vključevali v njihovo igro, izhajali iz otrok in igro nadgrajevali na višji nivo.
Poleg področij bomo vključevali v dejavnosti še prečne zmožnosti in spretnosti:
· - skrb za zdravje in dobro počutje
- - skrb za osebno zdravje,
- - dobro počutje,
- - varnost,
- - zdravo prehranjevanje in gibanje, preprečevanje bolezni.
· - socialne zmožnosti in spretnosti
- - - zmožnosti vzpostavljanja in vzdrževanja podpornih medosebnih odnosov (učenje jasnega sporazumevanja, poslušanja, sodelovanja, reševanja medsebojnih problemov, pogajanja, empatije oz. prepoznavanja čustvenih stanj drugih oseb in iskanjem ustrezne pomoči, ko jo le-ti potrebujejo).
· - čustveno doživljanje in izražanje
- - samouravnavanje čustev,
- - socialno sprejemljivo izražanje čustev,
- - zmožnost prepoznavanja in razumevanja čustev drugih.
· Sporazumevalna zmožnost
Jezikovna zmožnost (učenje besedišča, usvajanje izgovorjave in slovnice jezika, glasovno
zavedanje).
Socio-lingvistična zmožnost (prilagajanje jezikovnih sredstev glede na okoliščine, npr. vljudnost, knjižni in neknjižni jezik; kdo, komu, s kakšnim namenom sporoča).
Pragmatična zmožnost (pravila menjavanja vlog pri pogovarjanju, tvorjenje smiselnih in povezanih besedil ter opisovanje, pripovedovanje, razlaganje, utemeljevanje).
Sporazumevalna zmožnost (uporaba jezika in sporazumevanje v življenjskih situacijah; govorjenje, poslušanje, »branje« in »pisanje«, tj. – primerno njegovi razvojni stopnji).
Zelo pomemben je govorni model vzgojitelja, drugih odraslih in vrstnikov in simbolno bogato okolje.
· Metaspoznavne zmožnosti
So meta mišljenje, metajezik, metaspomin in metaučenje.
Metamišljenje ali razumevanje lastnega mišljenja – otroci reflektirajo proces mišljenja, načrtujejo korake pri reševanju miselnih problemov, jih ocenjujejo, vrednotijo ter dopolnjujejo in popravljajo. Pri tem uporabljajo tudi metajezik oz. jezik uma, ki jim omogoča razumeti, da ima jezik dve glavni funkciji: sporazumevalno in miselno.
Metaučenje ali učenje o učenju, otroci se učijo prepoznavati priložnosti za učenje, izbirati ustrezne miselne in spominske strategije in se spoprijemati z morebitnimi ovirami pri učenju.
Spominske strategije npr. ponavljanje, grupiranje, uporabljamo z namenom, da si določene stvari lažje zapomnijo in se s tem tudi bolje učijo.
· Domišljija in ustvarjalno izražanje
Je sposobnost otrok, da oblikujejo mentalne predstave in koncepte o stvareh, osebah, dogodkih, ki niso resnični in ki jih še niso videli, torej gre za mišljenje in ustvarjanje zunaj okvira. V domišljijskem svetu oblikujejo svoje junake in junakinje, odnose med njimi, zgodbe, ki se končajo po njihovi želji, izmišljene predmete in okolja ipd. Bogata domišljija jim omogoča ustvarjalno izražanje na različnih področjih, kot so gibanje, risanje, oblikovanje materialov, pripovedovanje zgodb, pisanje knjig, oblikovanje scenarijev za igre, filme.
· Moralno razumevanje in presojanje
Moralno razumevanje in presojanje je proces, v katerem otroci postopoma usvajajo in ponotranjijo socialno sprejemljivo vedenje in v skladu z njim ocenjujejo primernost ali neprimernost ravnanja ljudi v socialnih situacijah. Otroci se moralnih pravil učijo v socialnem okolju, kjer neposredno pridobivajo izkušnje o tem, kaj je prav in kaj ne.
· Medijska pismenost
Medijska pismenost v vrtcu pomeni, da otroci spoznavajo različne nosilce (vire) informacij, kot so radio, televizija, tisk, internet, in se ob podpori in vključenosti odraslih učijo razumeti njihova sporočila. V vsakdanjem okolju in na podlagi konkretnih izkušenj se učijo razlikovati med resničnimi in domišljijskimi vsebinami ter med resničnimi in lažnimi informacijami.
